„Pišem sam, brez AI" - pa vendar AI bere vsako tvojo besedo

Pravilo, ki ga mnogi spoštujemo

Vedno več ljudi si postavi preprosto pravilo: »Svoje tekste pišem sam, brez umetne inteligence.« Je pošteno do bralcev, je pristno in je lep občutek, da si na svoji strani objave resnično ustvaril ti. Težava je v tem, da ta občutek velja le za eno stran enačbe. Medtem ko ti ne uporabljaš AI, jo na mega platformah uporablja nekdo drug - nad tabo.

Kdo v resnici bere tvojo objavo

Ko objaviš stavek, fotografijo ali komentar na velikem družabnem omrežju, ga prvi ne prebere človek. Prebere ga algoritem. Sistemi umetne inteligence ob vsaki objavi opravijo kup nalog:

• razpoznajo temo, jezik in razpoloženje besedila,
• na fotografijah prepoznajo obraze, kraje, predmete in blagovne znamke,
• presodijo, ali objava krši pravila (moderacija),
• odločijo, komu in kako pogosto jo prikažejo (rangiranje),
• zabeležijo, kdo se je pri njej ustavil, kako dolgo in kaj je naredil potem.

Pri tem ni pomembno, ali si besedilo napisal sam ali s pomočjo orodja. Vsaka tvoja objava, komentar, všeček in celo premor pri pomikanju je surovina za te sisteme.

Prva faza: ciljano oglaševanje

Poglavitni razlog za vse to je preprost: oglasi. Iz tvojih objav, všečkov in navad se sestavlja profil - kaj te zanima, s kom se družiš, kdaj si žalosten ali vesel, ali pričakuješ otroka, se seliš ali menjaš službo. Tak profil je za oglaševalce zlata vreden, ker omogoča, da te zadenejo točno takrat, ko si najbolj dojemljiv.

Že to je hud poseg v človekovo zasebnost. Nihče ni vprašal, ali smemo iz njegovega vsakdana izpeljati psihološki profil. Soglasje je skrito v pogojih uporabe, ki jih nihče ne prebere, in v nastavitvah, ki jih nihče ne najde.

Druga faza: tvoje besede kot učni material

Pri oglasih se zgodba ne konča. Velika podjetja so začela javne objave uporabljati tudi za učenje lastnih modelov umetne inteligence. V Evropi je bilo to že predstavljeno kot nekaj, kar se zgodi, razen če uporabnik izrecno ugovarja. Z drugimi besedami: tvoje besedilo, ki si ga pošteno napisal sam, postane del sistema, ki se ga učiš na svoji koži.

Paradoks »AI-free« uporabnika

Tu nastane zanimiv paradoks. Pristno človeško besedilo je danes najdragocenejši vir, ker ga je v poplavi generirane vsebine vedno manj. Kdor piše sam, torej tem sistemom daje prav tisto, kar najbolj potrebujejo. Bolj ko se trudiš biti brez AI na platformi, ki jo AI poganja, več kakovostnega goriva ji daš.

Velik del teh procesov torej teče prav zato, ker smo prepričani, da smo »AI-free«. Mislimo, da je naš del čist, zato ne sprašujemo, kaj se dogaja s podatki na drugi strani.

Vprašanje ni orodje, ampak nadzor

Umetna inteligenca sama po sebi ni sovražnik. Prevajalnik, pomočnik pri programiranju ali iskalnik po dokumentih so lahko odlična orodja, če ti odločaš, kdaj, kaj in zakaj. Pravo vprašanje je: kdo uporablja AI nad kom? Ko ga uporabljaš sam, je orodje. Ko ga nad tabo uporablja platforma, da bi pregledala vse tvoje objave in iz njih izluščila vrednost zase, je nadzor.

Če je izdelek brezplačen, je izdelek pogosto tvoja pozornost in tvoji podatki.

Čas je za drugačne platforme

Dobra novica: obstaja drugačen način. Platforme, ki ne potrebujejo AI za pregledovanje vseh objav in za sestavljanje oglasnih profilov, so mogoče - in jih je treba začeti uporabljati. Nekaj konkretnih korakov:

• Objavljaj na svoji domeni. Vsebina naj živi pri tebi, na omrežjih pa deli samo povezavo.
• Izberi platformo brez oglasnega profiliranja. Na Eventure.si objave ne gredo skozi oglasni algoritem, ki bi iz tebe sestavljal profil. Orodja, ki jih izbereš sam (na primer prevod), so tvoja odločitev.
• Skupnost preseli, ne zapusti. Povabi člane v prostor, kjer pravila določa skupnost, ne oglaševalec.
• Preberi, kaj podpisuješ. Preveri nastavitve zasebnosti in možnosti ugovora pri treniranju modelov na platformah, ki jih še uporabljaš.

Zaključek

Pisanje brez AI je lepa odločitev, vendar ni dovolj, če ostane znotraj sistema, ki ga AI vsak trenutek bere in ocenjuje. Zasebnost se ne brani z lastno vestnostjo, ampak z izbiro prostora. Čas je, da svoje besede preselimo tja, kjer jih ne pregleduje stroj za nekoga drugega.

Več o tem, zakaj se ljudje tako oklepamo omrežij, si preberi v članku: Zakaj se ljudje tako oklepajo socialnih omrežij?!